Evropski teden mobilnosti

Tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti: Udoben javni prostor – za vse

Evropski teden mobilnosti je vodilna kampanja Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih. Spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, uporabe javnega prevoza in drugih do okolja prijaznejših pametnih prometnih rešitev. Kampanja poteka od leta 2002 med 16. in 22. septembrom, sklene pa se z dnevom brez avtomobila.  

Letošnja tema Udoben javni prostor za vse poudarja, da kakovostno urejen javni prostor v vsako skupnost prinaša številne koristi, kot so več površin za pešce in kolesarje ter zelenih površin, po drugi strani pa manj avtomobilov, onesnaževanja in hrupa, ter tako izboljšuje kakovost življenja.

V Sloveniji prevladujejo dizelski avtomobili, …

Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji registriranih okoli 1,2 milijona osebnih avtomobilov, skoraj polovico so predstavljali dizelski in 46 % bencinski. V zadnjih desetih letih se je število avtomobilov povečalo za 15 %, pri čemer je bilo dizelskih avtomobilov za 35 % več, bencinskih pa za 8 % manj. Na upad števila bencinskih avtomobilov ni vplivala le rast števila dizelskih avtomobilov, temveč tudi avtomobilov na druge vrste goriv oz. pogonov (npr. hibridni avtomobili) – teh je bilo lani 5 %, pred desetimi leti pa le nekaj manj kot 1 %.

… v EU pa bencinski

V Sloveniji se je delež dizelskih avtomobilov v zadnjih desetih letih povečal za 7 odstotnih točk. V državah članicah EU je ta delež najbolj zrasel v Latviji (za 20 odstotnih točk), sledili sta Romunija in Hrvaška (za 15 odstotnih točk), najbolj zmanjšal pa v Belgiji in Luksemburgu – za 26 oz. 22 odstotnih točk.

V članicah EU sicer prevladujejo bencinski avtomobili, največje deleže so imele Nizozemska, Ciper in Finska. Po deležu električnih avtomobilov so bile vodilne Danska, Švedska, Luksemburg in Nizozemska z več kot 5 %. Norveška, ki sicer ni članica EU, ima skoraj četrtinski delež električnih avtomobilov (24 %).



Tretjina voznih kilometrov prevožena z bencinskimi avtomobili

Na slovenskem in tujem cestnem omrežju so osebni avtomobili, registrirani v Sloveniji, leta 2023 opravili 17,5 milijarde voznih kilometrov (v nadaljevanju: vkm, kar je enota, s katero merimo obseg prometa). Čeprav sta med registriranimi vozili deleža dizelskih in bencinskih avtomobilov 49 % oz. 46 %, je bilo z dizelskimi avtomobili opravljenih 61 % vkm, z bencinskimi pa 33 % vkm. V povprečju je v enem letu vsak dizelski avtomobil prevozil skoraj dvakrat tolikšno razdaljo kakor bencinski. Od preostalih 6 % vkm so jih večji del opravili avtomobili na hibridni pogon.



Na slovenskih cestah z osebnimi avtomobili prevoženih več kot 5-krat toliko vkm kot s tovornimi

Leta 2023 so na slovenskih cestah vsa cestna vozila, domača in tuja, opravila 21,5 milijarde vkm. Največ so jih prevozili osebni avtomobili, in sicer 83 %, tovorna vozila pa 16 %. Med tovornimi vozili je 6 od 10 kamionov spadalo v lahko kategorijo, tj. z največjo dovoljeno maso do 3,5 t.

Marca letos je bilo v Sloveniji 38.976 km javnih cest, od tega 1,6 % ali 616 km avtocest in hitrih cest. Na njih pa je bilo prevoženih 39 % vseh vkm (8,3 milijarde).

Stopnja obnavljanja osebnih avtomobilov v Sloveniji višja

Osebni avtomobili so bili leta 2023 v povprečju stari 11,1 leta. Vsak deseti je imel manj kot tri leta, vsak drugi pa 12 let ali več. Stopnja obnavljanja osebnih avtomobilov (število novih prvič registriranih avtomobilov na 100 vseh registriranih avtomobilov) je najvišjo vrednost dosegla leta 2018 (6,5), od takrat je upadala do leta 2023, ko se je rahlo zvišala, na 3,9.
Z vidika statističnih regij je bila leta 2023 najnižja v goriški (2,1), avtomobili so bili v povprečju stari 12,9 leta, najvišja pa v osrednjeslovenski (6,1) z najnižjo povprečno starostjo avtomobilov (10,3 leta).

Cestni promet predstavlja znaten vir emisij CO₂ in NO_x 

Zlasti cestni promet velja za enega največjih virov emisij toplogrednih plinov. Leta 2022 je v Sloveniji zaradi njega nastalo 5,3 milijona ton emisij ogljikovega dioksida (CO₂) ali 42 % od skupno 12,7 milijona ton vseh v tem letu nastalih emisij CO₂. Osebna vozila (avtomobili in motorji) so ustvarila nekoliko več emisij CO₂ (52 %) kot tovorna vozila in avtobusi (48 %). 

Emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa v Sloveniji v zadnjih letih opazno naraščajo: v obdobju 2008–2022 se je količina emisij CO₂ iz cestnega prometa povečala za 25 %, medtem ko se je v istem obdobju skupna količina emisij CO₂ zmanjšala za 24 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja emisij v predelovalnih dejavnostih ter oskrbi z elektriko, plinom in paro.

Cestni promet je tudi vir emisij številnih onesnaževal, ki imajo lahko neposredni učinek na zdravje prebivalstva. Emisije dušikovih oksidov (NO_x) iz cestnega prometa so tako v 2022 predstavljale 39 % vseh emisij NO_x (9.600 ton od 24.800 ton), nastalih v tem letu; ta delež se v obdobju 2008–2022 ni znatno spreminjal. Tudi v tem primeru je največ emisij nastalo v prometu osebnih vozil (53 %).