Domov

Nagrada Saharova za svobodo misli je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prva sta jo leta 1988 prejela Nelson Mandela in Anatolij Marčenko. Je poklon posameznikom, skupinam in organizacijam, ki so izjemno prispevali k svobodi misli. EU z nagrado in mrežo, ki je povezana z njo, podpira nagrajence, da se lažje in pogumnejše borijo za ideje, v katere verjamejo

Nagrada je bila doslej podeljena oporečnikom, političnim voditeljem, novinarjem, odvetnikom, aktivistom civilne družbe, pisateljem, materam in ženam, voditeljem manjšin, protiteroristični skupini, mirovnim aktivistom, borcu proti mučenju, avtorju stripov, zaporniku vesti, ki že dolgo služi zaporno kazen, filmskemu ustvarjalcu, Združenim narodom kot organizaciji in celo otroku, ki se bori za pravico do izobraževanja. Podeljuje se zlasti za svobodo izražanja, zaščito pravic manjšin, spoštovanje mednarodnega prava, razvoj demokracije in uresničevanje načela pravne države. Več nagrajencev, med njimi Nelson Mandela, Malala Jusafzaj, Denis Mukwege in Nadia Murad, je pozneje prejelo Nobelovo nagrado za mir.

Evropski parlament nagrado Saharova skupaj s 50 000 evri podeljuje na slovesnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu ob koncu leta. Kandidate lahko predlagajo parlamentarne politične skupine ali posamezni poslanci, ki jih mora biti vsaj 40 za vsakega kandidata. Predstavljeni so na skupni seji Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Pododbora za človekove pravice, člani prvih dveh odborov pa glasujejo o ožjem izboru treh kandidatov. Končnega prejemnika oziroma prejemnike nagrade Saharova izbere konferenca predsednikov, organ Evropskega parlamenta, ki ga vodi njegov predsednik in v katerem sedijo vodje različnih parlamentarnih političnih skupin, tako da so nagrajenci resnično evropska izbira.