Pravila EU o pristojnosti za čezmejne preživninske zadeve so določena v uredbi o preživninah, pravo, ki se uporablja za preživninske zadeve, pa ureja Haaški protokol o preživninah iz leta 2007. Poleg tega se v primerih, povezanih z državami, ki niso članice EU (kot je Ukrajina), uporablja Haaška konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007.
Pristojnost
Pristojnost za preživninske zadeve v EU se določi na podlagi uredbe o preživninah. Na splošno so pravila o pristojnosti iz uredbe o preživninah namenjena varstvu interesov preživninskega upravičenca, ki se šteje za šibkejšo stranko. Člen 3 uredbe določa, da lahko pristojnost običajno temelji na (i) običajnem prebivališču osebe, ki je dolžna plačevati preživnino, ali osebe, ki zahteva preživnino [1], ali (ii) sodišču, ki je pristojno v zadevah v zvezi s statusom osebe (na primer ugotavljanje starševskega razmerja med otrokom in staršem ali starši) ali starševsko odgovornostjo (na primer pravica do varstva in vzgoje otroka ali pravica do stikov z otrokom), če je zahtevek glede preživnine povezan s tem postopkom. Zato je treba o mednarodni pristojnosti sodišča države članice EU v zvezi s preživninskimi zahtevki za otroka, razseljenega iz Ukrajine, odločiti za vsak primer posebej.
Praktična navodila, ki so na voljo tukaj, so koristno orodje za boljše razumevanje, kako uporabljati uredbo o preživninah.
Haaška konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007 se uporablja za čezmejne primere, ki vključujejo državo članico EU in tretjo državo, ki je pogodbenica Konvencije. Konvencija je za Ukrajino začela veljati 1. novembra 2013 in tudi vse države članice EU so pogodbenice Konvencije (HCCH | #38 – preglednica stanja).
Pravo, ki se uporablja
Pravo, ki se uporablja za preživninske zadeve, ureja Haaški protokol o preživninah iz leta 2007. Protokol je za Ukrajino začel veljati 1. decembra 2022 in se uporablja za vse države članice EU, razen za Dansko (HCCH | #39 – preglednica stanja).
Splošno pravilo o pravu, ki se uporablja, je v členu 3(1) in določa, da preživninske obveznosti ureja pravo države običajnega prebivališča osebe, ki zahteva preživnino. Člen 3(2) nadalje določa, da se v primeru spremembe običajnega prebivališča te osebe pravo države novega običajnega prebivališča uporablja od trenutka spremembe.
Zato bi se moralo v skladu s členom 3 za otroke, ki imajo še vedno običajno prebivališče v Ukrajini, uporabljati ukrajinsko pravo. Da bi se uporabil člen 3(2), bi bilo treba spremeniti običajno prebivališče otroka.
Priznavanje in izvrševanje
Za priznavanje in izvrševanje ukrajinskih odločb o preživnini v EU so pomembne določbe Haaške konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007. Podlaga za priznanje in izvršitev je določena v členu 20 Konvencije.
Haaška konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007 se uporablja tudi, kadar je treba odločbe sodišč iz držav članic EU priznati in izvršiti v Ukrajini. Opozoriti je treba, da če se v Ukrajini zahteva priznanje in izvršitev odločbe, ki jo je izdalo sodišče v eni od držav članic EU, se lahko zgodi, da taka odločba ne bo priznana in izvršljiva, če je sodišče izvora svojo pristojnost utemeljilo na podlagi, ki ni navedena v členu 20 Haaške konvencije iz leta 2007 (npr. subsidiarna pristojnost in forum necessitatis).
Zahteva za priznanje ali izvršitev odločbe o preživnini se lahko vloži neposredno pri sodišču ali pristojnih organih zaprošene države ali posredno prek osrednjega organa države, v kateri prebiva oseba, ki zahteva preživnino.
Praktična navodila, ki so na voljo tukaj, so koristno orodje za boljše razumevanje, kako uporabljati uredbo o preživninah.
Sodelovanje med osrednjimi organi
Osrednji organi imajo pomembno vlogo pri čezmejni izterjavi preživnine. Njihove posebne naloge so navedene v členu 51 uredbe o preživninah in členu 6 Haaške konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007.
Osrednji organi lahko pomagajo pri vložitvi zahtevkov za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev izdane odločbe o preživnini ter pri obravnavi zahtevkov za izdajo nove odločbe in spremembo obstoječe odločbe o preživnini. Poleg tega lahko pomagajo pri iskanju osebe, od katere se zahteva preživnina, in pridobivanju ustreznih informacij o njenem dohodku in finančnem položaju ali zagotovijo drugo potrebno pomoč na področjih, ki so v njihovi pristojnosti.
Praktična navodila, ki so na voljo tukaj, so koristno orodje za boljše razumevanje, kako uporabljati uredbo o preživninah. Navodila za izpolnjevanje obrazcev za vlogo iz uredbe o preživninah so na voljo tukaj.
Kontaktni podatki osrednjih organov so na voljo v nadaljevanju:
Kako lahko pomaga Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah
Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah zagotavlja podporo za izvajanje instrumentov EU na področju civilnega pravosodja v vsakodnevni pravni praksi. Poleg osrednjega organa se lahko obrnete tudi na kontaktno točko mreže v vaši državi članici, ki vam bo pomagala pri specifičnih težavah v čezmejnih zadevah. Vaša kontaktna točka se lahko na primer pozanima o trenutnem statusu zahteve, pomaga vzpostaviti stik med dvema sodiščema ali poišče kontaktne podatke pristojnega organa v drugi državi članici EU.
Več informacij o Evropski pravosodni mreži in o tem, kako lahko pomaga
Kako najdem nacionalno kontaktno točko
Koristne povezave
- Informacije o ukrajinskem pravu
- Vprašanja in odgovori o preživnini v Ukrajini
(274 Kb) 
- Splošne informacije o uredbi o preživninah in informacije o zakonodaji držav članic
- Praktični vodnik za uporabo uredbe o preživninah in za izpolnjevanje njenih obrazcev
- Obrazložitveno poročilo o Haaški konvenciji o mednarodni izterjavi preživnine otrok iz leta 2007
- Obrazložitveno poročilo o Haaškem protokolu o preživninah iz leta 2007
- Osrednji organi
- Vprašanja in odgovori o preživnini v Ukrajini
[1] Za razlago pojma „običajno prebivališče“ v okviru preživninskih zadev glej na primer sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-644/20. Za več informacij glej tudi Praktični vodnik za uporabo uredbe o preživninah.
Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.