Izpolnitev naše obljube Evropi
Ko je Komisija Ursule von der Leyen decembra 2019 nastopila mandat, smo Evropi obljubili, da bomo drzni in ambiciozni. Zavezali smo se, da bomo izpolnili pričakovanja državljank in državljanov EU ter se spoprijemali z novimi izzivi. Vse odtlej smo si neutrudno prizadevali dobro opraviti delo, ki so nam ga zaupali evropski državljani in državljanke.
Svojo obljubo smo tudi izpolnili. Delo smo vseskozi osredotočali na šest prednostnih nalog, ki smo jih določili na začetku mandata, hkrati pa smo poiskali rešitve za nekatere doslej največje preizkušnje Evrope.
Zavihali smo rokave in se odločno spoprijeli z izjemnimi izzivi, kot so obvladovanje svetovne pandemije, ukrepanje ob ekstremnih vremenskih dogodkih, ki so posledica podnebnih sprememb, odziv na brutalno rusko vojno agresijo proti Ukrajini in obvladovanje največje energetske krize v zadnjih desetletjih. Kljub pritiskom zaradi prepleta številnih kriz v sedanjosti je tej Komisiji uspelo ohraniti vizijo za prihodnost in obravnavati ključne izzive prihodnjih generacij evropskega prebivalstva. Pokazali smo, da je Unija najboljša, če smo drzni.
To so dosežki Komisije Ursule von der Leyen.
Ko je svet prizadela najhujša pandemija naše generacije, je Komisija prevzela odgovornost za zaščito življenj, možnosti preživljanja in našega gospodarstva.
Podprli smo raziskave, da bi lahko v rekordnem času zagotovili razpoložljivost življenjsko pomembnih cepiv. Poskrbeli smo, da so imeli vsi Evropejci in Evropejke istočasno dostop do cepiv, ne glede na to, v kateri državi članici živijo. V imenu držav članic smo zagotovili do 4,6 milijarde odmerkov cepiv, da bi zaščitili evropsko prebivalstvo ter jih delili s partnerskimi državami. Več kot 80 % odraslega prebivalstva EU je prejelo vsaj dva odmerka cepiva.
Ko so države članice zaradi kampanj cepljenja lahko začele postopno odpirati svoje meje, smo razvili praktična orodja, da bi Evropejcem in Evropejkam omogočili varno potovanje. Uvedli smo sistem evropskega digitalnega covidnega potrdila, v katerem je sodelovalo 78 držav in ozemelj in ki je zdaj vzor za globalni sistem za olajšanje mobilnosti in zaščito ljudi po vsem svetu pred pandemijami.
Ker je bil zaradi uvedenih omejitev gibanja ogrožen obstoj podjetij in delovnih mest, smo razvili instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Z njim smo omogočili, da je leta 2020 2,5 milijona podjetij lahko še naprej poslovalo in da je 31,5 milijona ljudi v Evropski uniji obdržalo zaposlitev, s čimer smo se izognili obsežni gospodarski in socialni krizi. Poleg tega smo, ko so bile meje zaprte in je blago obstalo na poti, uvedli zelene vozne pasove, da bi olajšali promet in preprečili pomanjkanje osnovnih dobrin.
Tako kot smo poskrbeli, da so cepiva dosegla vse Evropejce in Evropejke ob istem času, smo si prizadevali tudi za hitro okrevanje gospodarstev vseh držav članic, zlasti tistih, ki jih je pandemija najbolj prizadela. V času, ko smo se soočali z največjo recesijo po drugi svetovni vojni, smo dosegli najmočnejše okrevanje od povojnega razcveta. Takšno okrevanje je bilo mogoče, ker smo razvili drzen nov načrt za zbiranje denarja na trgu ter skupne naložbe v okrevanje in odpornost Evrope.
Z instrumentom NextGenerationEU se je zaupanje v naše gospodarstvo močno okrepilo. Gre za instrument v vrednosti več kot 800 milijard evrov, ki poganja naša gospodarstva s kombinacijo naložb in reform. Več sto projektov, financiranih na podlagi tega instrumenta, že prinaša oprijemljive rezultate za Evropejke in Evropejce, kot so odobalna vetrna polja, električni vlaki, visokokakovostne digitalne javne storitve in prvorazredne bolnišnice. Države članice EU poleg tega strateško uporabljajo instrument NextGenerationEU za izvajanje temeljitih reform, kot so reforme trga dela, pokojninske reforme in pospešeno izdajanje dovoljenj za obnovljive vire energije. Naša Unija tako krepi blaginjo celotne Evrope.
Ko so ruski tanki prečkali mejo, je Unija enotno, močno in odločno podprla Ukrajino. Komisija se je tudi tokrat nemudoma odzvala. Utrli smo pot sprejemu več kot štirih milijonov ukrajinskih beguncev v EU. Organizirali smo doslej največjo dostavo humanitarne, finančne in vojaške pomoči EU in držav članic, ki do danes znaša 118,3 milijarde evrov, vključno s 43,5 milijarde evrov vojaške podpore. Tesno sodelujemo s partnericami iz skupine G7, da bi vsak evro prišel tja, kjer ga Ukrajina najbolj potrebuje.
Diktator v Kremlju je močno podcenil enotnost Evropejk in Evropejcev. Skupaj smo mu dokazali, da se je motil. Ukrajini bomo stali ob strani, dokler bo potrebno. Z novim instrumentom za Ukrajino bomo v naslednjih štirih letih zagotovili dodatnih 50 milijard evrov. S tem bomo Ukrajini pomagali, da še naprej zagotavlja osnovne storitve, kot so ohranjanje odprtih šol ter izplačevanje plač in pokojnin v času, ko se ukrajinsko prebivalstvo še naprej bori proti agresorju. Vsaka zmaga Ukrajine proti agresorju je tudi zmaga naše skupne varnosti v Evropi.
Hkrati Ukrajino podpiramo pri vsakem njenem koraku, ko si močno prizadeva za reforme in približevanje EU. Zaradi izjemnega napredka Ukrajine in v odziv na težnje ukrajinskega naroda je Unija na podlagi priporočila Komisije sprejela zgodovinsko odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino.
Pomagali smo tudi pri obvladovanju posledic ruske agresije po vsem svetu. Ker je ruska vojna grozila, da bo sprožila svetovno prehransko krizo, smo našli rešitve v evropskem duhu, da bi ukrajinski pridelki prišli v države, ki jih najbolj potrebujejo. Odprli smo solidarnostne pasove, ki so omogočili izvoz 150 milijonov ton ukrajinskega blaga, vključno s približno 75 milijoni ton kmetijskih proizvodov.
Hkrati smo na čelu prizadevanj, da bi Rusija odgovarjala za svoja dejanja in plačala za uničenje, ki ga je povzročila. Da bi ohromili moskovski vojni stroj, smo uvedli 14 svežnjev sankcij. Imobilizirali smo okoli 210 milijard evrov sredstev, ki jih ima ruska centralna banka v EU. Podpiramo zbiranje dokazov o ruskih vojnih zločinih in dejanjih agresije, kajti Evropa se zavzema za mednarodno pravo.
Naše strateško okolje se je korenito spremenilo, zato je Evropa pred novo odgovornostjo. Zato je Komisija pripravila novo evropsko strategijo za obrambno industrijo. Ta zagotavlja strateško usmerjenost in pomaga povezati prizadevanja držav članic in evropskih podjetij – od raziskav ter industrializacije in komercializacije novih sistemov do povečanja proizvodnje, usklajenega javnega naročanja in zanesljivosti oskrbe. Za mir je namreč potrebna varnost.
Rusija nas je med napadom na Ukrajino izsiljevala z energijo. To je v Evropi povzročilo energetsko krizo in strah pred izpadi električne energije. Tudi ta izziv je Unija obvladala z združenimi močmi.
S prelomnim načrtom REPowerEU, ki ga je pripravila Komisija, smo zagotovili oskrbo z energijo in zmanjšali svojo odvisnost od Rusije. Našli smo zanesljive nove partnerje in tako diverzificirali oskrbo z energijo. Zahvaljujoč izjemnim prizadevanjem evropskih državljank in državljanov ter podjetij smo porabo plina zmanjšali za 18 %. Poleg tega smo pospešili uvajanje obnovljivih virov energije.
Lani smo v EU prvič proizvedli več električne energije iz vetra kot iz plina. Količino sončne energije, proizvedene v Evropi, smo skoraj podvojili. Število obratov za sončno in vetrno energijo se je letno povečalo za približno 35 %.
Da bi se odzvali na skokovito povečanje cen energije zaradi ruskega izsiljevanja, ki je našemu prebivalstvu in podjetjem povzročilo stiske, smo uporabili pristop, ki se je izkazal za uspešnega že med pandemijo.
Vzpostavili smo energetsko platformo EU, da bi združili povpraševanje po plinu in objavili konkurenčne razpise, s tem pa okrepili pogajalski položaj naših podjetij na svetovnih trgih. In delovalo je. Evropski kupci so imeli leta 2023 prek platforme dostop do 42 milijard kubičnih metrov plina. Na zadnjem skupnem razpisu EU iz februarja 2024 pa je bilo povpraševanje trikrat večje od razpoložljivosti, pri čemer so mednarodni dobavitelji ponudili skupaj 97,4 milijarde kubičnih metrov.
Zaradi kombiniranih ukrepov, ki smo jih sprejeli, so današnje cene energentov skoraj desetkrat nižje, kot so bile na vrhuncu krize, odvisnost Evrope od fosilnih goriv iz Rusije pa je enkrat za vselej odpravljena.
Komisija je v celotnem mandatu krepila zmogljivosti Evrope za zagotavljanje nujno potrebne podpore državam, ki jih prizadenejo nesreče, kot so poplave, gozdni požari, potresi in izredne zdravstvene razmere.
EU je s svojim mehanizmom na področju civilne zaščite podporo usmerjala v vse dele Evrope, pa tudi širše. Le nekaj ur po smrtonosnih potresih, ki so prizadeli Albanijo, Hrvaško in Turčijo, so naše ekipe pomagale reševati ljudi in odstranjevati ruševine. Tudi po uničujočih poplavah v Belgiji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji so hitro nudile pomoč na terenu.
Od leta 2019 smo državam članicam in državam pristopnicam, ki so jih prizadele naravne nesreče in izredne razmere v javnem zdravju, v okviru Solidarnostnega sklada EU zagotovili več kot 3 milijarde evrov.
Naša gasilska flota se je borila proti požarom v naravi od Grčije do Portugalske, od Francije do Albanije, pa tudi na drugi strani Atlantika. Zaradi najhujših gozdnih požarov zadnjih let je Kanada prvič nasploh prosila Evropo za pomoč. In Evropa je priskočila na pomoč. Na stotine evropskih gasilcev se je borilo proti uničujočim požarom, ki so pustošili kanadske gozdove.
Pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov ter pandemija pa so pokazale, da se moramo še bolje odzivati na nesreče. Zato smo ustvarili rescEU: skupno rezervo evropskih virov, ki zajema floto letal in helikopterjev za gašenje požarov ter letal za medicinsko evakuacijo, pa tudi zaloge medicinske opreme. To je prava evropska varnostna mreža za izredne razmere.
V primeru nesreč je Unija zdaj bolj kot kdaj koli prej opremljena za podporo Evropejcem in Evropejkam ter preostalemu svetu. Od leta 2020 smo koordinirali 232 operacij humanitarnega zračnega mostu, s katerimi smo se odzvali na 12 kriz po vsem svetu, nazadnje na težke humanitarne razmere v Gazi.
Na samem začetku mandata smo Evropo zavezali k skupnemu cilju: razvoju novega modela rasti, evropskega zelenega dogovora, ki temelji na čistem in krožnem gospodarstvu. Zastavili smo si cilje, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralni. Kajti samo kar se določi s številkami, se tudi udejanji. S temi cilji smo se zavzemali za prehod na čisto energijo, ki je ekonomsko vzdržen in socialno pravičen ter ščiti ljudi in planet.
Naša vizija je jasna: Evropa bi morala ostati glavna destinacija za naložbe, ki omogočajo stabilna in kakovostna delovna mesta, primerna za prihodnost, z močno industrijsko bazo.
Vzpostavili smo okvir za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do konca tega desetletja za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Povečali smo naložbe na ravni EU. Projekti v zvezi s podnebjem se financirajo s sredstvi EU v višini skoraj 400 milijard evrov iz instrumenta NextGenerationEU in kohezijske politike. Vzpostavili smo trden okvir za trajnostno financiranje in postali največji izdajatelj zelenih obveznic na svetu.
Pokazali smo, da je gospodarsko rast mogoče ločiti od emisij: od leta 1990 so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 32,5 %, naše gospodarstvo pa je zraslo za skoraj 70 %.
Spodbujali smo tudi razvoj inovativnih tehnologij, ki jih potrebujemo za zmanjšanje emisij. Z aktom o neto ničelni industriji bomo močno pospešili postopke izdaje dovoljenj za proizvodnjo čistih tehnologij in evropska podjetja podpirali pri tem, da izvedejo prehod, hkrati pa ohranijo svojo konkurenčno prednost.
Temu zgledu mora slediti tudi preostali svet. Za obravnavanje selitve virov CO2 smo vzpostavili mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Ta mehanizem pomaga zagotoviti, da se emisije zmanjšajo ne glede na to, kje se proizvedejo, in da podnebni cilji EU niso ogroženi.
Takoj na začetku smo Evropejcem in Evropejkam obljubili, da si bomo prizadevali za socialno pravičen prehod. Svojo obljubo smo držali. Vzpostavili smo Sklad za pravični prehod in Socialni sklad za podnebje, da bi podprli tiste, ki so ranljivejši in se pri prilagajanju soočajo z največjimi izzivi.
Naš zeleni dogovor izpolnjuje svoje cilje – Evropa je na dobri poti, da doseže svoje podnebne cilje. V potrebnem razogljičenju naše industrije pa vidimo priložnost za rast.
V zadnjih letih je Evropa v digitalnem prostoru dosegla več za državljane in državljanke ter podjetja kot kdaj koli prej.
Na začetku mandata smo si zadali jasen cilj: zagotoviti, da tehnologija koristi naši družbi in da inovacije krepijo našo konkurenčnost, hkrati pa čim bolj zmanjšati tveganja za državljane in državljanke.
Ta cilj smo dosegli. Po vsej Evropi smo vložili milijarde evrov v širitev omrežja optičnih vlaken in 5G. Povezali smo podeželske regije, več sto tisoč delavcev pa opremili z znanji in spretnostmi za digitalno prihodnost. Uresničili smo vizijo digitalnega prostora, ki je osredotočen na človeka, in utrdili svoj vodilni položaj na področju tehnologije.
Leta 2019 niti eden od osmih glavnih superračunalnikov ni bil v Evropi. Danes se štirje od najzmogljivejših računalnikov na svetu nahajajo v EU, in sicer na Finskem, v Italiji, Španiji in Nemčiji.
Obenem je Evropa postala vodilna v svetu na področju pravic državljanov na spletu. Z aktom o digitalnih storitvah smo določili osnovna načela za vsa digitalna podjetja v Evropi, pa tudi jasne pravice uporabnic in uporabnikov. Da bi pomagali pri boju proti sovražnemu govoru in dezinformacijam ter zaščitili mladoletnike, smo opredelili posebne odgovornosti velikih internetnih platform v zvezi z vsebinami, ki jih promovirajo in razširjajo. Z aktom o digitalnih trgih pa skrbimo za to, da velika digitalna podjetja ravnajo pošteno ter podjetjem iz EU zagotavljajo preglednost in pravno varnost.
Enako velja za umetno inteligenco. Z aktom o umetni inteligenci, ki je prijazen do inovacij, je Evropa prva in doslej edina celina, ki ima posebno ureditev področja umetne inteligence, osredotočeno na uporabe z visokim tveganjem. Akt o umetni inteligenci je več od pravilnika. Za naša podjetja predstavlja odskočno desko, da lahko prevzamejo vodilno vlogo pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence.
Vemo, da lahko umetna inteligenca izjemno poveča produktivnost naših podjetij. Zato jim pomagamo pri vključevanju umetne inteligence v njihove poslovne procese. Zagonskim podjetjem in MSP na primer zagotavljamo dostop do naših vrhunskih superračunalnikov, da lahko razvijajo, učijo in testirajo velike umetnointeligenčne modele.
Hkrati smo razvili varen način za izkoriščanje gospodarskega potenciala podatkov. Z aktom o podatkih bomo spodbudili izmenjavo podatkov med tistimi, ki jih generirajo. To bo povečalo konkurenčnost naših trgov v oblaku, naš BDP pa se bo do leta 2028 povečal za več deset milijard evrov.
Evropsko digitalno desetletje prinaša rezultate.
Evropska industrija ima osrednjo vlogo pri našem poslanstvu, ki je skrb za blaginjo državljank in državljanov. Poleg tega je ključna za dosego našega cilja, da zgradimo čisto gospodarstvo. Da bi naša industrija med prehodom ostala konkurenčna na svetovni ravni, smo razvili pospešen pristop k podpiranju ključnih sektorjev, od čipov do čiste tehnologije, od baterij do vetrne energije. To združuje naložbe, spretnosti, pametne regulativne mehanizme in sodelovanje s partnerji.
Ta pristop smo preizkusili z evropskim aktom o čipih, da bi spodbudili proizvodnjo čipov ter podprli širitev in inovacije v celotni vrednostni verigi. Delovalo je. Evropski akt o čipih je že ustvaril več kot 100 milijard evrov načrtovanih naložb vzdolž celotne vrednostne verige. Poleg tega ustvarja kakovostna delovna mesta po vsej Evropi, od Magdeburga do Catanie, od Dublina do Dresdna, od Vroclava do Grenobla.
Z uporabo enakega pristopa bomo poskrbeli, da bo prihodnost naše industrije čistih tehnologij nastajala v Evropi. Akt o neto ničelni industriji bo EU pomagal vzpostaviti trdne domače proizvodne zmogljivosti. Do leta 2030 bi morale evropske proizvodne zmogljivosti kriti vsaj 40 % našega povpraševanja po neto ničelnih tehnologijah. Naši strateški projekti in doline, reforme ter ciljno usmerjeno javno naročanje in pravila o dražbah lahko EU pomagajo, da postane vodilna v svetu pri prehodu na čisto energijo ter ustvarja zelena in kakovostna delovna mesta doma.
Podobno smo razvili akt o kritičnih surovinah, da bi našim podjetjem zagotovili dostop do bistvenih materialov, ki so ključni za konkurenčnost in gospodarsko varnost Evrope. Evropa danes dobavlja večji delež svojih kovin redke zemlje in drugih kritičnih surovin iz Kitajske. Geopolitične napetosti ali dogodki, kot so pandemije, lahko v Evropi kadar koli povzročijo resne težave pri proizvodnji nižje v verigi. Zato smo razvili novo načelo „zmanjšajmo tveganja, ne prekinjajmo odnosov“ za Kitajsko, ki so ga do zdaj sprejele države članice EU in partnerke skupine G7. V Evropi razvijamo nove projekte, pa tudi koristna strateška partnerstva z državami, kot so Avstralija, Čile in Kanada, s ciljem zagotavljanja in predelave kritičnih surovin ter diverzifikacije dobavnih verig evropskih podjetij.
Da bi se prilagodili geopolitičnim razmeram, smo razvili našo prvo strategijo za gospodarsko varnost, ki vsebuje konkretne ukrepe za povečanje naše odpornosti in zmanjšanje tveganja za naše gospodarstvo. Tudi tu je naš pristop pragmatičen: spodbujanje lastnih zmogljivosti Evrope v ključnih sektorjih, zaščita pred odvisnostmi in partnerstva za spodbujanje skupnih interesov. Tako Evropa postaja močnejša in varnejša.
Konkurenčnost našega socialnega tržnega gospodarstva temelji na človeškem kapitalu – na spretnostih ter na blaginji naših delavcev in delavk. To je že od začetka mandata v središču našega delovanja.
Vzpostavili smo Pakt za spretnosti, da bi delavcem zagotovili usposabljanje, ki ga potrebujejo za zadostitev potrebam podjetij, in ga podprli z naložbami v vrednosti 65 milijard evrov za spretnosti iz proračuna EU in instrumenta NextGenerationEU. To je za naše ljudi in podjetja zelo pomembno, saj dve tretjini malih in srednjih podjetij v Evropi navajata, da ne morejo najti talentov, ki jih potrebujejo.
Vendar naša konkurenčnost temelji tudi na delovnih pogojih, ki našim delavcem in delavkam omogočajo, da so uspešni in se lahko osredotočijo na svoje delo. Komisija Ursule von der Leyen je obljubila in uresničila naslednje: zdaj imamo okvir EU za izboljšanje ustreznosti minimalnih plač. Delavci in delavke bi morali prejemati plače, ki omogočajo dostojno življenje ne glede na to, kje delajo.
S pojavom novih načinov dela se porajajo tudi izzivi, na primer v zvezi z dostopom do pravic iz dela in socialno zaščito. Zato smo v skladu z našimi zavezami ob začetku mandata predlagali pravila za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu. V letu 2021 je bilo v EU dejavnih več kot 500 digitalnih platform, ki ponujajo delo več kot 28 milijonom ljudi – večina med njimi je samozaposlenih, nekateri pa so dejansko zaposleni.
Določili smo tudi pravila o preglednosti plačil, da bi udejanjili temeljno načelo, da si enako delo zasluži enako plačilo, ne glede na to, ali ga opravlja moški ali ženska. Uvedli smo jamstvo za otroke, da bi si lahko družine v stiski privoščile otroško varstvo ter da lahko matere in očetje hkrati delajo in skrbijo za družino. Evropa potrebuje vse svoje talente.
Uspelo nam je tudi doseči dolgoročen cilj: v evropske upravne odbore pripeljati več žensk. S sprejetjem direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih, o kateri deset let ni bilo dogovora, si je Unija zdaj zadala cilj, da morajo ženske zasedati 40 % neizvršnih direktorskih mest v družbah, ki kotirajo na borzi. To je dobra novica za ženske, saj bi bil s tem stekleni strop prebit. Hkrati je to dobra novica za naše gospodarstvo, saj so podjetja, ki podpirajo raznolikost, uspešnejša.
V tem mandatu je Komisija predstavila tudi nove pobude proti rasizmu in antisemitizmu, pa tudi pobude za LGBTIQ osebe, invalide in Rome. Prizadevali smo si za boljšo Unijo, v kateri so lahko uspešni vsi Evropejci in Evropejke, ne glede na barvo kože, veroizpoved, starost, spol in spolno usmerjenost.
Evropa je celina, katere zgodovino so oblikovali številni narodi. Vedno bomo spoštovali naše obveznosti zagotavljanja varnosti ljudem, ki iščejo mednarodno zaščito, in ponosni smo, da bomo omogočili zakonite načine migracij, ki bodo koristili tudi evropskim družbam in gospodarstvom.
Vendar je v preteklih krizah, ko je v EU vstopilo doslej največje število beguncev in migrantov brez urejenega statusa, postalo jasno, da Evropa ni imela pravih orodij za spoprijemanje s pritiski.
Na začetku mandata te Komisije smo se zato zavezali k vzpostavitvi skupnega sistema za boljše upravljanje migracij v EU. Zato smo predlagali novi pakt o migracijah in azilu.
Po zapletenih političnih in pravnih pogajanjih so države članice in Evropski parlament dosegli dogovor o tem celovitem sklopu pravil, ki Evropi po desetletjih ovir in stagnacije omogoča nov začetek.
Z novimi pravili bomo lahko bolje zagotavljali nadzor nad našimi zunanjimi mejami. Azilne postopke, postopke vračanja in postopke na meji bomo s strožjimi roki in pravili za omejitev zlorab prošenj ali ponovnih prošenj pospešili in naredili učinkovitejše, pri tem pa bomo poskrbeli za potrebna jamstva za posameznike. Odločbe o vrnitvi bodo osebam brez pravice do prebivanja izdane takoj.
Zdaj imamo jasnejša pravila o odgovornosti držav članic z izboljšanimi ukrepi za omejitev sekundarnih gibanj.
Države članice se bodo medsebojno podpirale z uporabo prožnega, vendar stalnega solidarnostnega mehanizma. Vsaka bo lahko izbrala vrsto solidarnosti, ki jo želi zagotoviti. Unija je zdaj bolje opremljena za upravljanje migracij.
Vzporedno z razvojem učinkovitejše zakonodaje je Komisija z operativno podporo in pomočjo agencij EU v tem mandatu podpirala države članice pri reševanju perečih izzivov – od večjega števila prihodov v Sredozemlje do instrumentalizacije migracij s strani Belorusije. Poleg tega smo vzpostavili partnerstva s tretjimi državami za boj proti tihotapljenju in povečanje vračanja.
Sporazum o celovitem partnerstvu, ki smo ga podpisali s Tunizijo, na primer prinaša vzajemne koristi, ki presegajo migracije – od energije in izobraževanja do spretnosti in varnosti. To bo vzorčni sporazum za podpis drugih sporazumov s partnerskimi državami za spodbujanje sodelovanja in izboljšanje upravljanja migracij.
Komisija Ursule von der Leyen se je na začetku mandata zavezala, da bo pravna država njena prednostna naloga in da bo evropski demokraciji dala nov zagon. Številni dogodki v Uniji in zunaj nje so potrdili, da smo imeli prav: demokracija ni nekaj samoumevnega. Zanjo se moramo boriti vsak dan znova. Komisija je pripravila zakonodajo za zaščito in krepitev demokracije, boj proti tujemu vmešavanju, boj proti dezinformacijam, zaščito svobode in pluralnosti medijev ter varnosti novinarjev.
Poleg tega smo sprejeli ukrepe brez primere, da bi ohranili pravno državo v vseh državah članicah. Pripravili smo letno poročilo o stanju pravne države s prilagojenimi priporočili za vsako državo članico, da bi preprečili kršitve pravne države in jo še okrepili. Če dialog ni zadoščal, smo uporabili vsa razpoložljiva orodja, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev ali mehanizmom pogojenosti za zaščito proračuna. To omogoča začasno ustavitev plačil iz proračuna EU, če država članica ne spoštuje pravne države. Na zahtevo Komisije je bila ta določba aktivirana za Madžarsko.
Odločno smo se spoprijeli z izzivi za pravno državo, da bi zaščitili evropsko demokracijo ter naše svobodne in odprte družbe.
Komisija Ursule von der Leyen je v zadnjih letih večkrat pokazala, kako je mogoče premagati ogromne izzive, če sodelujemo s prijatelji in partnerji. Zmožnost EU za oblikovanje močnih zavezništev po vsem svetu je pripomogla h krepitvi vloge Evrope v svetu.
Sedanji kolegij komisarjev in komisark se je najprej odpravil na obisk v Afriko. Z delom Komisije Ursule von der Leyen so odnosi z Združenimi državami dosegli novo raven, in sicer s tesnim sodelovanjem v podporo Ukrajini, pa tudi na področju energije, podnebnih ukrepov, trgovine in tehnologije. Komisija je pomagala tudi pri ponovni vzpostavitvi odnosov z Združenim kraljestvom po njegovem izstopu. Izpogajala je Windsorski okvir, ki je enega naših najpomembnejših odnosov na evropski celini znova usmeril na pozitivno pot.
S strategijo Global Gateway, največjim evropskim naložbenim programom doslej, smo razvili novo generacijo partnerstev. Global Gateway v vrednosti 300 milijard evrov je naša ponudba za kakovostne naložbe in infrastrukturne projekte, ki spoštujejo visoke okoljske in socialne standarde ter ustvarjajo delovna mesta in rast v lokalnem okolju.
Strategija Global Gateway pomeni razvoj partnerstev, ki koristijo vsem, ob upoštevanju interesov naših partnerjev in EU z geopolitičnega vidika.
In že prinaša rezultate. Izbranih je bilo več kot 200 vodilnih projektov z naložbami v višini 66 milijard evrov, od strateških partnerstev za surovine z Namibijo, Čilom in Argentino do sodelovanja z Marokom in Egiptom na področju obnovljivega vodika ali pa digitalnega podmorskega kabelskega sistema, imenovanega Medusa, ki povezuje EU s severnoafriškimi državami. Takih projektov bo še veliko več.
Strategija Global Gateway, ki se izvaja v okviru pristopa Ekipe Evropa (sodelovanje institucij EU in držav članic EU), podpira zeleni in digitalni prehod po vsem svetu, hkrati pa krepi vpliv EU na svetovnem prizorišču.
Evropa utrjuje svoj ugled kot zanesljiva dolgoročna partnerica in si prizadeva za vzajemne koristi.
Enotno delovanje v Uniji
Komisija si od začetka mandata vsak dan prizadeva, da bi Evropa postala enotnejša in močnejša. Doma smo skupaj prebrodili krize brez primere.
Na svetovnem prizorišču je naš pristop Ekipe Evropa EU omogočil, da nastopa bolj strateško, odločno in enotno.
V celotnem mandatu smo bili priča nastanku resnične geopolitične unije, ki podpira Ukrajino, se zoperstavlja agresiji Rusije, spodbuja na pravilih temelječ red in vlaga v partnerstva.
Obljubili smo, da bomo drzni in ambiciozni. Pri tem smo vztrajali in uspeli.
Publikacije
- Prenesiбългарски
- Prenesiespañol
- Prenesičeština
- Prenesidansk
- PrenesiDeutsch
- Prenesieesti
- Prenesiελληνικά
- PrenesiEnglish
- Prenesifrançais
- PrenesiGaeilge
- Prenesihrvatski
- Prenesiitaliano
- Prenesilatviešu
- Prenesilietuvių
- Prenesimagyar
- PrenesiMalti
- PrenesiNederlands
- Prenesipolski
- Prenesiportuguês
- Prenesiromână
- Prenesislovenčina
- Prenesisuomi
- Prenesisvenska
- Prenesiбългарски
- Prenesiespañol
- Prenesičeština
- Prenesidansk
- PrenesiDeutsch
- Prenesieesti
- Prenesiελληνικά
- PrenesiEnglish
- Prenesifrançais
- PrenesiGaeilge
- Prenesihrvatski
- Prenesiitaliano
- Prenesilatviešu
- Prenesilietuvių
- Prenesimagyar
- PrenesiMalti
- PrenesiNederlands
- Prenesipolski
- Prenesiportuguês
- Prenesiromână
- Prenesislovenčina
- Prenesisuomi
- Prenesisvenska