(1)

Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (1).

(2)

Od takrat se je epidemiološko stanje zaradi vse večje precepljenosti po vsem svetu s cepivi, ki zagotavljajo visoko raven zaščite pred težkim potekom bolezni in smrtjo, ter kroženja sevov omikron BA.4 in BA.5, ki od julija 2022 prevladujeta po vsem svetu in običajno povzročata manj hude posledice kot prejšnje različice delte, znatno izboljšalo.

(3)

Zato se glede na trenutno in pričakovano epidemiološko stanje zdi primerno priporočiti odpravo omejitev potovanj v Unijo. Vse države članice in države, za katere se uporablja schengenski pravni red, so že poleti razveljavile te omejitve.

(4)

Priporočilo (EU) 2020/912 je v Prilogi I med drugim določilo seznam tretjih držav, posebnih upravnih območij ter drugih entitet in teritorialnih ozemelj (v nadaljnjem besedilu: tretje države ali območja), ki izpolnjujejo epidemiološka merila iz navedenega priporočila in iz katerih bi bilo mogoče odpraviti omejitev nenujnih potovanj v Unijo. Ob omilitvi omejitev ta seznam ni več potreben in bi ga bilo zato treba razveljaviti.

(5)

Vendar virus SARS-CoV-2 še vedno kroži. Zato bi morale biti države članice pripravljene usklajeno in sorazmerno ukrepati, če bi se epidemiološko stanje znatno poslabšalo, tudi zaradi pojava nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice.

(6)

Države članice bi morale, zlasti kadar se epidemiološko stanje v tretji državi ali območju znatno poslabša, po potrebi omejiti nenujna potovanja, razen za osebe, ki so bile cepljene ali so bolezen prebolele oziroma so imele negativen rezultat testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (test NAAT) v 72 urah pred odhodom. To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da bi ob prihodu sprejele dodatne ukrepe, kot so na primer dodatno testiranje, samoosamitev ali karantena.

(7)

Kadar država članica uvede omejitve, povezane s COVID-19, v skladu s Priporočilom Sveta 2022/107 (2), bi se morale države članice v okviru struktur Sveta ter v tesnem sodelovanju s Komisijo, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Odborom za zdravstveno varnost usklajevati, da bi ugotovile, ali bi bilo treba uvesti podobne omejitve v zvezi s potovanji iz tretjih držav v države članice. Informacije o morebitnih novih ukrepih bi bilo treba objaviti čim prej in praviloma vsaj 48 ur pred začetkom njihove veljavnosti ob upoštevanju, da je v epidemioloških izrednih razmerah potrebna določena prožnost.

(8)

V tem okviru bi moralo digitalno COVID potrdilo EU, vzpostavljeno z uredbama (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ostati referenčna točka za dokazovanje cepljenja, prebolele bolezni in testiranja. Zajeta bi morala biti tudi potrdila, ki jih izdajo tretje države in so urejena z izvedbenim sklepom, sprejetim v skladu s členom 3(10) ali 8(2) Uredbe (EU) 2021/953.

(9)

Poleg tega bi morale imeti države članice, kadar se v tretji državi ali območju pojavi skrb ali pozornost vzbujajoča različica, še naprej možnost, da na usklajen način sprejmejo nujne, časovno omejene in prožne ukrepe, da bi odložile razširjanje take skrb ali pozornost vzbujajoče različice in se pripravile na njen prihod.

(10)

V tem priporočilu bi bilo treba določiti tudi potrebne izjeme od omejitev potovanj iz tretjih držav v države članice. Osebam, ki potujejo zaradi opravljanja nujne funkcije ali morajo nujno potovati, bi bilo treba dovoliti, da potujejo v države članice in druge države, za katere se uporablja schengenski pravni red, tudi kadar se uporablja zasilna zavora. V ta namen bi bilo treba seznam potnikov iz nujnih razlogov prilagoditi tako, da bi ga omejili na tiste osebe, ki jim mora biti omogočeno potovati tudi v takih okoliščinah.

(11)

Podobno bi morali imeti državljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, vedno možnost, da se vrnejo v državo članico, katere državljanstvo imajo ali kjer imajo prebivališče, vendar lahko zanje ob prihodu veljajo ukrepi. Od otrok, mlajših od 12 let, se ne bi smelo zahtevati, da imajo dokazilo o cepljenju, preboleli bolezni ali testu.

(12)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(13)

To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (5). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki se zato v njej ne uporablja.

(14)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (7).

(15)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9).

(16)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11).

(17)

V interesu pravilnega delovanja schengenskega območja bi se morale vse države članice usklajeno odločiti o morebitni ponovni uvedbi omejitev nenujnih potovanj v Unijo –