Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Cankarjev dom je največja kulturna in kongresna ustanova, ki jo vsako leto obišče pol milijona ljubiteljev umetnosti, udeležencev kongresnih prireditev in privržencev družabnih srečevanj. Od leta 1981 do 2018 je prireditve v Cankarjevem domu obiskalo več kot šestnajst milijonov ljudi, na odrih vsako leto nastopi okoli osemnajst tisoč različnih izvajalcev, med njimi nemalo vrhunskih umetnikov, ki jih upravičeno občuduje ves svet.
V Cankarjevem domu verjamemo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter razvoja družbe.
V našem kulturnem in kongresnem središču predstavljamo, produciramo, koproduciramo, organiziramo in posredujemo kulturno-umetniške, kongresne, sejemske, protokolarne ter druge prireditve, razstave in festivale. Ker smo predvsem kulturno središče, kulturi in umetnosti namenjamo letno več kot dve tretjini razpoložljivih terminov v dvoranah. S programom želimo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, udejanjati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-umetniško vzgajati mlade.
Pri uresničevanju sodobnih kulturno-umetniških projektov sodelujemo s sorodnimi kulturnimi ustanovami doma in po svetu. Tako si prizadevamo, da bi k odprtosti glavnega mesta pripomogli z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom. Menimo, da je Ljubljana zgodovinsko, turistično in kulturno dovolj zanimivo mesto, da postane eno pomembnejših evropskih kulturnih in kongresnih središč.
Ko so graditelji pred štirimi desetletji začeli postavljati Cankarjev dom in v središču Ljubljane najprej izkopali neverjetno globoko jamo, so storili korak, ki je danes v kulturi skoraj nepredstavljiv. Po besedah prvega direktorja Cankarjevega doma, Mira Kerta, je bilo investitorje sprva strah, da je zasnova takšnega kulturno-kongresnega centra preveč optimistična in da bo številne prostore zelo težko napolniti s programom, še težje pa navdušiti obiskovalce, da bodo zahajali vanje. Danes Cankarjev dom poka po šivih. Vsako leto ga obišče pol milijona ljubiteljev umetnosti, udeležencev kongresnih prireditev in privržencev družabnih srečevanj, na odrih pa letno nastopi okoli osemnajst tisoč različnih izvajalcev.
Cankarjev dom je v zadnjih štirih desetletjih pustil močan pečat. Vplival je na življenje naše skupnosti in širše regije. Bil je prizorišče prelomnih zgodovinskih trenutkov, ki so korenito spremenili tako družbeno ureditev kot načine bivanja. Delovanje Cankarjevega doma je obiskovalcem prineslo neskončno morje spoznanj o umetnosti, znanosti, življenju in svetu.
V Cankarjevem domu želimo ohraniti vodilno vlogo kulturne dejavnosti v Sloveniji, gostiti največje umetnike in ansamble z vsega sveta ter dejavno soustvarjati mednarodne umetniške koprodukcije odrskih umetnosti. Prizadevamo si, da bi Cankarjev dom ostal najprimernejše središče za zaznamovanje pomembnih dogodkov v zgodovini Slovencev in številnih drugih protokolarnih dogodkov. Program CD predstavlja tako tradicionalne oziroma klasične kot sodobne oblike umetnosti ter na eni strani umetniško snovanje že uveljavljenih, referenčnih avtorjev in na drugi odkriva nove umetniške prakse še uveljavljajočih se umetnikov. Nabor vsebin programa zajema iz kultur vsega sveta, pri čemer posebno pozornost namenja umetniškim snovanjem iz Slovenije, ki jih postavlja v mednarodni kontekst.
Cankarjev dom nima lastnega ansambla ali stalne zbirke, programsko pa je tesno povezan z najpomembnejšima orkestroma v Sloveniji: Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki velik del svojega programa izvedeta v največji Gallusovi dvorani. Letno sicer povprečno v Cankarjevem domu izvedemo več kot tisoč različnih zvrsti prireditev v okviru javne službe in sto devetdeset projektov (z več kot osemsto dogodki oziroma prireditvami) v okviru dejavnosti na trgu.
Cankarjev dom je osrednji slovenski kongresni center z največjim številom mednarodnih kongresov in mobilno skupino profesionalnih kongresnih organizatorjev na drugih slovenskih kongresnih prizoriščih. V okviru svojega delovanja omogoča številnim deležnikom na trgu, da v prostorih navdihujoče Ravnikarjeve arhitekture organizirajo svoje dogodke in izvedejo projektne na najvišji izvedbeni ravni.
Naše poslanstvo je naslavljanje ključnih vprašanj posameznika in (globalne) družbe na podlagi spoznanj preteklosti in vizij prihodnosti.
Naše vrednote so umetnost in znanost kot temelja družbenega razvoja, družba enakih možnosti, trajnostni razvoj, inovativnost, prodornost, odličnost, strokovnost in učinkovitost, odgovornost ter povezanost.
Cankarjev dom je javni zavod, ki ga je Vlada Republike Slovenije ustanovila kot osrednji slovenski kulturni center z namenom izvajanja kulturnega in umetniškega programa ter kongresne dejavnosti.
S svojim programom zagotavlja pogoje za razvoj in predstavljanje različnih umetniških praks, spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti, bogatenje kulturnega življenja, spodbujanje humanističnih in družbenih vrednot ter medkulturnega sodelovanja. Svoje poslanstvo uresničuje prek lastne produkcije in postprodukcije ter sodelovanja z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, stanovskimi združenji, pravnimi osebami zasebnega prava in samozaposlenimi ustvarjalci v kulturi. S svojim delovanjem pomembno prispeva k dostopnosti kulture najširšemu krogu obiskovalcev iz Slovenije in tujine, s programsko usmerjenostjo v svet pa utrjuje mednarodno sodelovanje. Delovanje je sofinancirano iz proračunskih virov (javna služba), z nejavnimi prihodki javne službe in s prihodki dejavnosti na trgu (iz Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ur. l. RS št. 103/13, 70/17).
Jure Novak, generalni direktor
SVET: Boštjan Tadel (predsednik), Zdenka Badovinac (podpredsednica), Tej Gonza, Samo Klemenčič, Iztok Kocen, Tjaša Pureber
STROKOVNI SVET: Aleš Drenik (predsednik), izr. prof. Simon Dvoršak (podpredsednik), prof. mag. Žiga Kariž, prof. dr. Milček Komelj, Mateja Peric, Darko Rozinec, prof. Miran Zupanič